Wednesday, August 31, 2016

TŠEA TAOLO YA BOPHELO BYA GAGO Part 5

MODUMEDI LE BOETAPELE

Batho ba bantšhi, ešita le ba ba ipitšago badumedi; ba phela maphelo a mabedi. Molomo o bolela se, gomme maoto a lebile kwaa! Ba bolela byalo ka Modimo mme ba sepela byalo ka Satane. Ba rata dipolelo tša Modimo, mosepelo ona ba ikgethetše wa Satane. Molomo le mosepelo ga di kibe ka mošito o tee.
Go tloga mathomong, Satane o be a šomela Modimo e le morongwamogolo, a ikokobetša ka fase ga bogoši bya Modimo. Feela ka morago a tsenwa ke moya wa go itaola. A duma go buša byalo ka Modimo. Modimo o ile a mo raka legodimong gomme a lahlelwa lefaseng. 
Molatomogolo wa Satane e bile go intšha ka fase ga bogoši bya Modimo. Kgopolong ya gagwe o be a re kgane bogoši ke maemo, motho a ka bo lwela a ithopela byona. Ke ka moo a tsošitšego ntwa legodimong a gopola gore o tla fenya makgotla a Modimo gomme a thopa bogoši bya Modimo. Satane a nyatša Modimo a fetoga mmakaepea, sebakaborena.
Batho ba bangwe ba phela ka wona mokgwa wo. Ga ba dumele go bušwa, ba rata go itaola. Ba nyatša bolaodi le boetapele byo bo beilwego. Ba nyatša babuši mola ba nyaka go hlomphiwa ge go buša bona.  
Le badumedi ba bangwe ba phela ka ona mokgwa woo. Ka melomo ba re Jesu ke Kgoši; ka maoto ba re ‘ke ya mo ke ratago, ke dira se ke se ratago ka nako yaka.’ Gohle mo o ba humanago, ke bona ba di gogago pele go menola mmušo. Ka gae, ba gana boetapele bya Modimo ka hlatlamano ya byona. 
A re tšeeng ka tselana ya maoto gannyane re hlalose taba ye. Re tla boela temeng ka nako ye e sa fedišego pelo. Mmušo wa Modimo o bušwa (sepedišwa) ka delegated authority. Bogoši ka moka ke bya Modimo, gomme Yena o tšea bogoši (authority) bya gagwe a bo bea godimo ga batho ka go rata ga gagwe. Mohlala; hlatlamano ya boetapele ka gae še; Yo a tlilego pele o eta pele ba ba tlilego ka morago ga gagwe. Ka boripana, monna o tlile pele, gomme o buša batho ka moka ba ba tlago ka morago ga gagwe ka lapeng. Mosadi o latetše monna gomme o wela ka fase ga boetapele bya monna. Bana ba tlile ka morago ga mosadi, e lego mmabo. Se se ba bea ka fase ga boetapele bya mmabo mola mmabo le bana ka moka ba eta pele ke monna. Ngwana o mogolo wa mošimane o eta bana bagabo pele; byalo byalo. O ka no se rate ka moo Modimo a rulagantšego boetapele ka gona; feela ge Modimo a rulaganya boetapele, o be a sa leke go kgotsofatša batho. Lentšu la Modimo le re o dirile tše ka moka a sa eletšwe ke motho. “Ke mang yo a ka botšago Morena se a swanetšego go se dira? Ke mang yo a ka mo rutago goba a mo eletša? Kgane Modimo o rerišana le mang gore a ithute  a kwešiše ka mo dilo di swanetšego go dirwa, le gore a be le tsebo le kwešišo” (Jesaya 40:13,14)
Mafelo a mangwe moo le badumedi ba palelwago ke go amogela boetapele, ke mešomong, dikolong, setšhabeng, dikerekeng, le gohle mo Modimo a hlomilego boetapele. Mogwera; go gana boetapele ke go gana mmušo wa Modimo. Go gana mmušo wa Modimo ke go amogela mmušo wa Satane. Ge a se no gana mmušo wa Modimo, Modimo o ile a mo kgoromeletša kwa ntle. Yo a ganago boetapele bya Modimo, a ka se be wa mmušo wa Modimo.
Lentšu la Modimo le laya batho ka moka le re; ‘Motho mang le mang a se gane go bušwa ke ba ba filwego maatla a go buša, ka gobane ga go mmušo wo o sa tšwego go Modimo; mebušo ye e lego gona e hlomilwe ke Modimo. Ka gona, yo a lwago le mmušo o lwa le se se laetšwego ke Modimo gomme yo a lwago le sona o ikobela kotlo.” (Baroma 13:2)
Mebušo le bolaodi ka moka di beilwe ke Modimo. Le mmuši goba molaodi yo mobe wa kgatelelo, wa go nyatša Modimo, o beilwe ke Modimo. Ga go maatleng a rena gore re mo ahlole. Re tla mo ahlola byang mola a se a bewa ke rena setulong sa boetapele? Yo a mmeileng ke yena a tla mo ahlola. Sa rena a e be go hlompha se se beilwego ke Modimo. 
Yo mongwe a ka re; baetapele ba beilwe ke rena. Kgane ga se rena re ba boutetšeng? Ere ke go botše; go bouta batho feela moetapele o kgethwa ke Modimo. Ekwa; “Gobane go godišwa ga go tšwe bohlabela goba bodikela goba thoko ya borwa; Moahlodi ke Modimo; o kokobetša yono, yola a mo godiša.” (Dipesalome 75:6,7) 
Modumedi yo a ganago go bušwa o nyatšiša mmušo wa Modimo ka batho. O kgahla Satane ka go ba manganga le go itaola. Ba byalo, Lentšu la Modimo le re; “ba tla bonala nke ke badumedi, etšwe maatla a bodumedi ba a gana.” (2 Timothea 3:5) 
Mešomong, badumedi ba swanetše go amogela boetapele - ešita le ge moetapele e se modumedi. Modumedi a se ke a dumela go šomišwa ke Satane - maganagobušwa. Dikolong, barutiši ke baetapele ba ba beilwego ke Modimo go hlahla le go godiša bana. Wena o reng ke modumedi, dira gore mošomo wa moetapele yoo o be bonolo. Mo setšhabeng; modumedi o swanetše go amogela le go ipea ka fase ga boetapele byo bo beilwego. Ke ra le mo ditseleng; bahlapetši ba mmila le maphodisa ke baetapele ba ba beilwego, rena re swanetše go ikokobeletša bona. 
Boetapele ka moka bo beilwe ke Modimo. Gohle mo o bonago boetapele o tsebe gore o bona peakanyo (arrangement) ya Modimo. Ka gae le gona, boetapele bo beilwe ke Modimo. Manyami ke gore, le ge go le byalo; go sa na le batho ba ba lwago le boetapele. Yo a lwago le boetapele o lwa le Modimo. Batho ba bantšhi ba phela boima mo maphelong a bona; ba sepela ba aparetšwe ke bomadimabe. Ge ba ya mešomong ba tlogela madimabe ka gae. Ge ba fihla mošomong ba humana a mangwe a ba letile. O ka re madimabe a ba šetše morago gohle mo ba yago. Ge o ka nyakišiša gabotse, o ka makala e le gore bontšhi bya matshwenyego ao a bona a thomile ka go nyatša boetapele. Naa o nyaka gore Modimo a go hlogonolofatše? Hlompha boetapele.
Ge o nyatša moetapele, gabotsebotse ga o nyatše moetapele; o nyatša boetapele. Ga o nyatše motho; o nyatša boetapele bya Modimo. Go nyatša boetapele go hlolela motho madimabe (curse).
Wena ngwanešo, byale ka ge byale o phološitšwe, o se sa sepela ka mokgwa wa lefase wa lenyatšo. Amogela boetapele bya Modimo (divine authority) o amogele gape le boetapele byo bo beilwego ke Modimo (deligated authority)
“Lena basadi, le ikokobetše go banna ba lena, go etša ge le ikokobetša go Morena. Gobane monna ke hlogo ya mosadi, go no swana le Kriste ge e le hlogo ya kereke” (Baefeso 5:22,23)
“Lena bana, le hlomphe batswadi ba lena ka ge le le ba ba dumelago go Morena, gomme seo e le se se lokilego. ‘Hlompha tatago le mmago’ ke molao wa mathomo wo o nago le kholofetšo ye e o tlaleletšago ka gore: ‘gore o tle o atlege, o phele nako ye telele mo lefaseng.’ Lena botatagobana, le se galefiše bana ba lena. Sa lena e be go ba godiša ka kgalemo le thuto ya Morena. Lena makgoba, (bašumi) le hlomphe ka botlalo beng ba lena ba mo lefaseng, gomme seo le se dire ka botshepegi, byalo ka ge nke le direla Kriste. Seo le se se direle gore ba le bone mme ba le rete, eupša ka dipelo tšohle tša lena le dire se se nyakwago ke Modimo, ka ge le le makgoba (bašumi) a Kriste. Le ba šomele ka dipelo tše ditšhweu mo nkego le šomela Morena, e sego batho.” (Baefeso 6:1-7)
“Lena basadi, ikokobetšeng go banna ba lena, gobane se ke sona se se swanetšego badumedi ba Morena. Lena banna, ratang basadi ba lena gomme le se ba gakalele. Lena bana, le hlompheng batswadi ba lena mo go tšohle, gobane seo ke sona se se kgahlago Modimo. Lena botatagobana, le se tshwenye bana ba lena, gore ba se nolege moko. Lena makgoba, (bašumi) le theeletše beng ka lena ba mo lefaseng dilong ka moka, le sa direle gore ba le bone mme ba le rete, eupša le ba theeletše ka botshepegi ka ge le boifa Morena.” Bakolose 3:18-22)

“Le lena, basadi, le ikokobetše go banna ba lena, gore ge go na le ba ba sa dumelego lentšu la Modimo ba tle ba sokollwe ke maitshware a lena ntle le polelo, ge ba tla be ba bona mesepelo ya lena ye e hlwekilego, le ka mo le ba hlomphago ka gona. Le lena, banna, le phedišane le basadi ba lena ka kwešišo ya gore mosadi ke sebjana se se swanetšego go hlekesetšwa. Ka gona, le ba sware ka tlhompho, ka gore le bona ba tlilo fiwa mpho ya bophelo gotee le lena. Seo le se direle gore dithapelo tša lena di se tlo paledišwa ke selo.” (Petrose 3:1-2; 7)

No comments:

Post a Comment